To smo mi

Miha, Bučko, Trdonja, Kačica, Marko in jaz se stiskamo v 3. nadstropju, v stanovanju velikem 40 kvadratnih metrov.

Miha je čudovit, strašno cartljiv, in zelo sramežljiv muc. Le redko kdo ga ima priložnost spoznati, saj se pred vsakim obiskovalcem skrije pod odejo.

Bučko je tigrast, nagajiv in še bolj cartljiv muc. Podnevi se rad potepa, a se vsak večer vrne v topel domek. Pred nekaj dnevi je šel na obisk k nekomu v prvem nadstropju (kar skozi okno). Žal je bolan (ima FLUTD) in lahko je le Hill`s-ovo s/d hrano, sosedi pa ga v dobri veri nahranijo z vsem mogočim.

Trdonja je želvica in je pri meni že tri leta in pol. Ko sem jo kupila, je bila še zelo majhna in bolna. K sreči jo je dr. Račnik pozdravil in zdaj je že prav velika. Rada se sonči in sprehaja. Poleti gre k mojim staršem, ki imajo zanjo pred hišo ograjen prostor, ko se ohladi, pa se vrne k meni.

Kačica je Markova riba. Je edina, ki je v njegovi odlični oskrbi preživela.

Marko je moj fant skoraj šest let. Je podiplomski študent za Fakulteti za računalništvo in informatiko.

Moja malenkost, Janja, obiskujem četrti letnik na Veterinarski fakulteti. Pred mano je še veliko dela, a sem na dobri poti k uresničitvi svojih sanj.

Bučko

Miha in Trdonja

Terenske vaje pri predmetu Reprodukcija s porodništvom

K sreči so bile to že druge takšne vaje in smo vedeli, kako in kaj. Torej, v torek zvečer sem se poslovila od dolgih nohtov, s katerimi je tako fino praskati fantov hrbet, na žalost pa tudi krave. Pripraviti je bilo treba še plašč, škornje in obleko. Predvsem slednje ni bilo lahko, kajti nobeni svoji obleki ne privoščim takšnega vonja, kot ga je imela po koncu vaj.

Naslednje jutro smo se zbrali pred faksom v Mestnem logu že ob pol osmih. Kot ponavadi, smo študentje prišli prehitro (astistent je zamujal) in tako smo zunaj zmrzovali do osmih. Pa ne misliti, da je bilo hudo, saj se je hitro razvil pomenek.

Končno smo odrinili in nekaj čez deveto že prispeli v Kočevje. Hitro smo se preoblekli in odhiteli v hlev, kjer je kakšnih deset pacientk že čakalo na ginekološki pregled. S seboj smo prinesli tudi "ultrazvok", ki nam je pregled olajšal.

Asistent je pregledoval živali in nam razlagal, kaj vidi in čuti, ena študentka je pridno zapisovala ugotovitve, drugi pa smo z zanimanjem spremljali ves potek.

Da na kratko predstavim ginekološki pregled krav: najprej narediš rektalni pregled, nato sondo ultrazvoka potisneš v tazadnjo in skozi črevesno steno gledaš rodila, ki se ti prikažejo na ekranu. Po potrebi pa opraviš še vaginalni pregled.

Ugotovili smo, da je bil 15. september zelo ploden dan, saj je takrat nastalo veliko teličkov. Ker so nam bila bitjeca tako všeč, smo enega fotografirali (označen z rdečo elipso).

Po ultrazvočnem pregledu smo si privoščili oddih in se odpeljali v Tuš na malico, nato pa se je začel zanimivejši del vaj. Razdelili smo se v dve skupini s po tremi študenti in si razdelili krave, ki smo jih kasneje pregledali in "osemenili". Asistent nam je najprej lepo razložil, kako in kaj, in nam vse lepo pokazal. Potem pa se je začelo.


Najprej je bilo treba temeljito očistiti in oprati vso umazanijo z zadnjega dela, da kravic ne bi slučajno okužili, nato pa seči z roko globoko v del, ki se nekaterim verjetno malce gabi. Potem pa smo potisnili kateter za umetno osemenjevanje v vagino. Če je kdaj kdo izmed vas opazoval kakšnega veterinarja ali veterinarskega tehnika, kako z lahkoto osemenjuje, naj mu ne nasede. Ni tako lahko kot izgleda :) Mi smo se strašno mučili. Kateter kar ni hotel skozi vso to dolgo pot do maternice, krave so se nas na vso moč trudile jeziti in se strašno napenjale, stiskale zadnjico in seveda tudi kakale. Ampak nismo odnehali in tako smo se naučili, kako krava dobi telička. Seveda nismo uporabljali pravega semena, ker smo osemenjevali krave, ki bodo v kratkem pečenka (za študente je vedno najslabša roba dobra). Naredili smo še vaginalni pregled in pogledali v porodne poti. Opazili smo, da smo bili morda malo pregrobi.

Ko smo vse potrebščine oprali in hlev pospravili, da je bil tak, kot smo ga zjutraj našli, smo se v porodnišnici naučili še, kako se oceni kondicija krav. Sledilo je crkljanje teličkov in vožnja proti domu.

A ko je veterinar na poti domov, mu pogosto nekdo zmoti načrte in tako smo naredili pregled še ene kravice. A na tej kmetiji je bilo prav fino, čakali so nas namreč slastni krofi in sok. Proti večeru smo se naposled le vrnili domov.

Takšne vaje so zelo poučne in zabavne. Želim si, da bi jih bilo čim več...





Fotografirali sta sošolki.

Oddamo mucke

Oddajamo prikupne male kepice stare dva meseca.

Mucki so zelo igrivi, včasih prav nagajivi in si zelo želijo nekoga, ki jih bo crkljal!

Če koga zanima, kakšni so bili, ko so bili še zelo majhni, naj klikne tukaj.

Zainteresirani se javite na naslov: janja.bla@gmail.com

Opozorilo: sivi in en pisani muc sta žal že oddana, ostali pa še čakajo na novi domek.



Najbolj fotogenični:

Oddamo mucke

Pozdravljeni,

oddajamo te prijetne male kepice. Naša muca Toni je v torek, 4. septembra, skotila sedem mladičkov. Ker jih je preveč za naš domek, vam lahko kakšnega podarimo. Zaekrat so še premajhni, da bi lako odšli od mamice, bodo pa pripravljeni v začetku novembra, ko se osamosvojijo. Nahajamo se v okolici Ptuja.

Vse zainteresirane prosim, da mi javijo na mail: janja.bla@gmail.com



mucki stari 4 dni


mucki stari 11 dni


mucki stari 11 dni













očka














že gledamo :)

Moj muc ima FLUTD

Začelo se je lani jeseni, ko je bil Bučko star leto in pol. Nenadoma je lulal zelo pogosto, kar petkrat v pol ure in več. Svoje potrebe več ni opravljal le v temu primernem prostoru v kopalnici, ampak po vsem stanovanju. Mislila sem, da se je razvadil zunaj, kjer ima zmeraj dišečo toaleto. Nekega dne pa sem opazila, da je njegov urin rdeč (desna slika). Takoj sem ga odpeljala k veterinarju, ki ga je pregledal in mu vzel urin. Tega so laboratorij
sko pregledali in ugotovili, da ima muc vnetje sečil. V urinu je bilo veliko kristalov, eritrocitov in vnetnih celic.

Pojasnili so mi, da ima FLUTD (Feline Lower Urinary Tract Diseases), kompleks obolenj spodnjih sečnih poti.

Bolezen se pojavlja tako pri samicah kot pri samcih, le da je obolenje pri samcih ponavadi resnejše. Samici imajo daljšo sečnico, zato pogosteje pride do zapore pretoka urina. Obolevajo mlade in stare živali, najpogosteje stare 2-6 let. FLUTD se pogosteje pojavi pri mačkah, ki živijo izključno v stanovanju.

Vzrok najpogosteje ni znan, a so ugotovili, da pogosteje zbolijo živali s preveliko težo. Na pojav FLUTD vpliva hrana, ki vsebuje veliko magnezija. Suha (briketirana) hrana vsebuje več magnezija ob konzervirane hrane, hkrati pa povzroča večje izgube vode pri blatenju, kar poveča koncentracijo magnezija v urinu. Najpomembneje vpliva na pojavnost kristalov (tripelfosfatov) pH urina. Tripelfosfati so namreč sto krat bolj topni v urinu, ki ima pH 6.4 kot v urinu s pH 7.7.

Tripelfosfati se lahko usedajo v sečnem mehurju, kjer so ultrazvočno in rentgensko vidni kot sediment, lahko pa oblikujejo sečne kamne (urolite), ki zaprejo sečnico in onemogočijo iztekanje urina.

Živali brez zaprtja sečnih poti pogosto in s težavo urinirajo, lahko le po kapljicah. Pogosto urinirajo na nepravilnih mestih, npr. v kopalno kad. Urin je lahko rdeč ali ne (mikroskopska ali makroskopska hematurija).

Večina mačk z zaprtjem sečnih poti je prestrašenih, pogosto poskuša urinirati, se skriva in si liže genitalije (desna slika). Če zapore ne odstranimo v 36. do 48. urah, se pojavijo klinični znaki značilni za postrenalno azotemijo (porast sečnine in drugih nebeljakovinskih dušikovih spojin v krvi). Pride do neješčnosti, bruhanja, dehidracije, depresije, oslabelosti, nezavesti, otopelosti, podhladitve, acidoze s hiperventilacijo in bradikardijo. Žival lahko nenadoma pogine.

Za postavitev diagnoze so potrebni kliničen pregled, laboratorijski pregled urina in krvi ter ultrazvočna preiskava in RTG slikanje.

Živali s FLUTD ne zdravimo z antibiotiki, če v urinu ne odkrijemo bakterij. Pomembno jim je zagotoviti vedno svežo vodo za pitje. Predpišemo jim dieto, ki jim bo znižala pH urina. Primerna prehrana je Hill's Feline prescription Diet s/d. Zanjo je značilno, da topi urolite tripelfosfatov. Za topljenje sterilnih urolitov je v povprečju dovolj 36-dnevna dieta, če pa je urolitom pridružena še bakterijska infekcija, mora trajati dieta povprečno 79 dni. Dietno hrano naj bi hranili 30 dni po tem, ko uroliti niso več rentgensko vidni.

Da se kristalurija in alkalni urin ne ponovita, moramo nadaljevati z dietno prehrano. Primerne so Hill's Feline Prescription Diet c/d, Science Diet Feline Maintenance, Iams pH/S, Purina UR - Formula Feline Diet in Waltham Veterinarium Feline Control pHormula Diet.

Če dieta ne ohrani kislega urina, lahko dodajamo dodatke, ki kislijo urin. Najučinkovitejši je amonijev klorid, ki ga dodajamo hrani.

Zamašitev sečnih izvodil preprečimo in odpravimo z masažo penisa, kateterizacijo (vstavljanjem katetra v sečni mehur skozi sečnico) in s cistocentezo (vstavljanjem igle v sečni mehur skozi trebušno steno). To lahko počne le usposobljeni veterinar. V nujnem primeru lahko naredi tudi perirenalno uretrostomijo (operacija, s katero se naredi fistula v sečnici). Možna je tudi operacija, pri kateri odprejo sečni mehur in ga sperejo z veliko količino fiziološke raztopine. To opravijo v primeru velike količine sedimenta v sečnem mehurju. Tudi mačke z zamašitvijo sečnih izvodil nadaljujejo s podobno dieto kot mačke s kristalurijo.

Zamašitev se lahko ponovi 24 do 48 ur po odstranitvi zamaška ali katetra. Urin je treba ponovno laboratorijsko pregledati pet do sedem dni po odstranitvi katetra pri vseh mačkah, pri katerih so uporabili kateter za odstranitev zamaška.

Lastniki obolelih živali morajo redno nadzirati način uriniranja mačka in dajati urin vsakih šest mesecev laboratorijsko preiskati.

Znaki FLUTD se radi ponovijo. Pogosto ponavljanje vnetnih procesov povzroči zožitev lumna sečnice in zmanjšanje mišičnega tonusa mišice iztiskovalke urina. V redkih primerih lahko pride do predrtja sečnega mehurja. Zaradi pogostih ponovitev bolezni se nekateri lastniki odločijo za evtanazijo živali.

Pri pisanju sem si pomagala s skripto Izbrana poglavja iz bolezni sečil pri psu in mačku (poglavje Kompleks obolenj spodnjih uroloških poti pri mačkah, asist. Nataša Tozon) in knjigo Richard Nelson Small animal internal medecine.
Sliki sem našla na strani www.vetrica.com in www.tierklinik.de.

Podlesek ni miška

Dolgo sem razmišljala, kako naj opišem tega prikupnega glodavca. Ugotovila sem, da ne znam bolje, kot so to storili v reviji Gea. Zato bom prilepila le nekaj slik za ilustracijo, ostalo si pa preberite v temle članku.

Hišna miš (Mus musculus)










Navadni polh (Glis glis)












Podlesek (Muscardinus avellanarius)

Zakaj ravno podlesek...

Kot otrok sem se veliko potikala po gozdovih. Bili so moje kraljestvo, kjer lahko počnem, kar se mi zljubi. Nekega dne sem v drevesu zagledala majhno jamico. Pokukala sem vanjo in tam je spala majhna živalica rjave barve. Bil je podlesek. Vzela sem ga iz njegovega domovanja in ga odnesla domov.

Zaprla sem ga v kletko za hrčke, v kateri je prebil naslednje leto in pol. Končno me je doletel kanček pameti in se mi je posvetilo, da živalca vendarle ni zadovoljna z novim domom. Ko sem se odločila, da ga spustim v naravo, je poginil.

Ta blog posvečam vsem podleskom in drugim živalicam, takšnim in drugačnim! V upanju, da ljudje z njimi ne ravnajo kot sem jaz s podleskom, temveč jih pustijo v naravi, kamor spadajo.