sko pregledali in ugotovili, da ima muc vnetje sečil. V urinu je bilo veliko kristalov, eritrocitov in vnetnih celic.
Pojasnili so mi, da ima FLUTD (Feline Lower Urinary Tract Diseases), kompleks obolenj spodnjih sečnih poti.
Bolezen se pojavlja tako pri samicah kot pri samcih, le da je obolenje pri samcih ponavadi resnejše. Samici imajo daljšo sečnico, zato pogosteje pride do zapore pretoka urina. Obolevajo mlade in stare živali, najpogosteje stare 2-6 let. FLUTD se pogosteje pojavi pri mačkah, ki živijo izključno v stanovanju.
Vzrok najpogosteje ni znan, a so ugotovili, da pogosteje zbolijo živali s preveliko težo. Na pojav FLUTD vpliva hrana, ki vsebuje veliko magnezija. Suha (briketirana) hrana vsebuje več magnezija ob konzervirane hrane, hkrati pa povzroča večje izgube vode pri blatenju, kar poveča koncentracijo magnezija v urinu. Najpomembneje vpliva na pojavnost kristalov (tripelfosfatov) pH urina. Tripelfosfati so namreč sto krat bolj topni v urinu, ki ima pH 6.4 kot v urinu s pH 7.7.
Tripelfosfati se lahko usedajo v sečnem mehurju, kjer so ultrazvočno in rentgensko vidni kot sediment, lahko pa oblikujejo sečne kamne (urolite), ki zaprejo sečnico in onemogočijo iztekanje urina.
Živali brez zaprtja sečnih poti pogosto in s težavo urinirajo, lahko le po kapljicah. Pogosto urinirajo na nepravilnih mestih, npr. v kopalno kad. Urin je lahko rdeč ali ne (mikroskopska ali makroskopska hematurija).
Večina mačk z zaprtjem sečnih poti je prestrašenih, pogosto poskuša urinirati, se skriva in si liže genitalije (desna slika). Če zapore ne odstranimo v 36. do 48. urah, se pojavijo klinični znaki značilni za postrenalno azotemijo (porast sečnine in drugih nebeljakovinskih dušikovih spojin v krvi). Pride do neješčnosti, bruhanja, dehidracije, depresije, oslabelosti, nezavesti, otopelosti, podhladitve, acidoze s hiperventilacijo in bradikardijo. Žival lahko nenadoma pogine.
Za postavitev diagnoze so potrebni kliničen pregled, laboratorijski pregled urina in krvi ter ultrazvočna preiskava in RTG slikanje.
Živali s FLUTD ne zdravimo z antibiotiki, če v urinu ne odkrijemo bakterij. Pomembno jim je zagotoviti vedno svežo vodo za pitje. Predpišemo jim dieto, ki jim bo znižala pH urina. Primerna prehrana je Hill's Feline prescription Diet s/d. Zanjo je značilno, da topi urolite tripelfosfatov. Za topljenje sterilnih urolitov je v povprečju dovolj 36-dnevna dieta, če pa je urolitom pridružena še bakterijska infekcija, mora trajati dieta povprečno 79 dni. Dietno hrano naj bi hranili 30 dni po tem, ko uroliti niso več rentgensko vidni.
Da se kristalurija in alkalni urin ne ponovita, moramo nadaljevati z dietno prehrano. Primerne so Hill's Feline Prescription Diet c/d, Science Diet Feline Maintenance, Iams pH/S, Purina UR - Formula Feline Diet in Waltham Veterinarium Feline Control pHormula Diet.
Če dieta ne ohrani kislega urina, lahko dodajamo dodatke, ki kislijo urin. Najučinkovitejši je amonijev klorid, ki ga dodajamo hrani.
Zamašitev sečnih izvodil preprečimo in odpravimo z masažo penisa, kateterizacijo (vstavljanjem katetra v sečni mehur skozi sečnico) in s cistocentezo (vstavljanjem igle v sečni mehur skozi trebušno steno). To lahko počne le usposobljeni veterinar. V nujnem primeru lahko naredi tudi perirenalno uretrostomijo (operacija, s katero se naredi fistula v sečnici). Možna je tudi operacija, pri kateri odprejo sečni mehur in ga sperejo z veliko količino fiziološke raztopine. To opravijo v primeru velike količine sedimenta v sečnem mehurju. Tudi mačke z zamašitvijo sečnih izvodil nadaljujejo s podobno dieto kot mačke s kristalurijo.
Zamašitev se lahko ponovi 24 do 48 ur po odstranitvi zamaška ali katetra. Urin je treba ponovno laboratorijsko pregledati pet do sedem dni po odstranitvi katetra pri vseh mačkah, pri katerih so uporabili kateter za odstranitev zamaška.
Lastniki obolelih živali morajo redno nadzirati način uriniranja mačka in dajati urin vsakih šest mesecev laboratorijsko preiskati.
Znaki FLUTD se radi ponovijo. Pogosto ponavljanje vnetnih procesov povzroči zožitev lumna sečnice in zmanjšanje mišičnega tonusa mišice iztiskovalke urina. V redkih primerih lahko pride do predrtja sečnega mehurja. Zaradi pogostih ponovitev bolezni se nekateri lastniki odločijo za evtanazijo živali.
Pri pisanju sem si pomagala s skripto Izbrana poglavja iz bolezni sečil pri psu in mačku (poglavje Kompleks obolenj spodnjih uroloških poti pri mačkah, asist. Nataša Tozon) in knjigo Richard Nelson Small animal internal medecine.
Sliki sem našla na strani www.vetrica.com in www.tierklinik.de.