Hemobartoneloza

Pred kratkim smo na fakultetni kliniki zdravili mucka s hudo anemijo. Izkazalo se je, da ima hemobartonelozo. Na kratko bom opisala, kako lahko ugotovite, ali je vaš ljubljenček okužen s povzročiteljem in kako se bolezen pozdravi. Če sumite, da je vaš muc ali kuža zbolel, pa hitro k veterinarju!

Hemobartoneloza je parazitarno obolenje, ki ga povzroča Haemobartonella (novejše ime je Mycoplasma). Obolevajo psi in mački. Bolhe in klopi prenašajo hemobartonele, ki se prilepijo na površino gostiteljevih eritrocitov. Imunski sistem uničuje eritrocite lastnega organizma, zato pride do anemije.

Klinični znaki
V akutni fazi obolenja se živalim poviša telesna temperatura, postanejo depresivne, oslabijo, lahko odklanjajo hrano in shujšajo. Njihove sluznice postanejo zelo svetle, lahko porumenijo. Mačke okužene z virusom mačje levkemije (FeLV) ali mačjega "aidsa" (FIV) kažejo hujše obolenje, tudi ozdravijo težje.

Diagnostika
Sum postavimo na osnovi kliničnih znakov. Pri pregledu krvi ugotovimo zmanjšano število eritrocitov. Če kri obarvamo in si jo ogledamo pod mikroskopom, lahko parazite vidimo (glej sliko). Kri je včasih potrebno večkrat pregledati, da hemobartonele dokažemo, saj se lahko spustijo z eritrocitov. Za sam potek zdravljenja je pri mačkah pomembno ugotoviti, ali imajo FeLV ali FIV.

Zdravljenje
Če bolezni ne zdravimo, veliko živali pogine. Smrtnost pri nezdravljenih mačkah je večja od 30%. Če živali zdravimo, si ponavadi opomorejo. Bolezen zdravimo z antibiotiki vsaj tri tedne. Če so živali močno prizadete, pride v poštev transfuzija. Dehidrirane in oslabele živali podpremo z intravenskim dajanjem raztopine glukoze. Nekaterim živalim je potrebno dajati pripravke (glukokortikoide), ki znižujejo njihov imunski odgovor.

Preventiva
Pomembna zaščita pred boleznijo je odganjanje in ubijanje klopov in bolh.

Pri ljudeh hemobartoneli, ki povzročata obolenje pri psih in mačkah, naj ne bi povzročali obolenj.

blede nekoliko rumenkaste sluznice

Literatura
The 5-minute Veterinary Consult: Canine and Feline
Small animal internal medicine
http://www.geocities.com/pvis1960/hemobartonella.html
http://www.tierklinik.de/content/img/00263_010.jpg
http://diaglab.vet.cornell.edu/clinpath/modules/rbcmorph/images/hemobf2r.jpg

Feliks in Flo

Živjo!

Po mailu kroži oglas o dveh prikupnih muckih. In ker sta pač mucka, jaz pa pač Janja, vam oglas posredujem :) Upam, da se bo našel kdo, ki si želi družbe.

Lep počitniški pozdrav,
Janja

Oglas:

Pozdrav :)

Ker te imam na sumu, da si zivaloljuben osebek, naslavljam tole pisanje nate - kot prosnjo za pomoc pri iskanju doma za dva mackoncka.

Flo in Feliks sta mucka, ki sta pri nas nasla zacasen dom. Trenutno sta
stara 8 tednov, se malo prestrasena, a vsak dan bolj prepricana, da se pri kukanju v svet ni potrebno skriti v kaksen rokav. Na primerne macje manire, igranje in cohljanje bomo ju privajali se en mesec, do starosti 12. tednov, ko bosta pripravljena na odhod v nov dom - primerno socializirana in veterinarsko oskrbljena.

V kolikor poznas koga, ki isce macjega druzabnika, mu/ji prosim posreduj
tole pisanje in fotografiji.

Za dodatna vprasanja in ogled muckov sem dosegljiva na:

tajatopolovec@gmail.com

ali

041 934 524


Najlepsa hvala,

Taja

Feliks

Flo

Se že res dolgo nisem opogumila in česa napisala :) Da povzamem, kaj se je v tem času dogajalo z našimi živalcami.

Mucke z oglasa smo uspeli vse oddati. Dva sta sicer kot mladička poginila, ostali so pa zdravi, lepi in veseli. Z lastniki si občasno pišemo in tako sem dobila tudi kakšno slikco teh malčkov.

Nekega lepega dna se je Bučko odločil, da ne bo več uporabljal mačjega stranišča. Tako smo se počasi navadili, da lula kar v naš wc. Upam, da se bo počasi navadil, da ne rabi svojega izkupička zakopati (s tem zakoplje tudi kakšno stvar, ki jo hranimo v bližini wc-ja :)

V nedeljo je Tončka skotila 4 mladičke. So zelo lepi, trije bodo imeli daljšo dlako. Če si kdo kakšnega želi, naj sporoči. Še kakšna dva meseca imate časa za razmislek :)

Mamica Tončka s svojimi otročički

Tara

Lep pozdrav,
Janja

Alergije na hrano pri psih in mačkah

Preobčutljivost na hrano je nesezonsko srbeče kožno obolenje povezano z zaužitjem določene snovi, ki se nahaja v hrani. Lahko gre za alergijsko reakcijo ali za netoleranco na določene sestavine hrane.

Alergijska reakcija na hrano je prekomeren odziv imunskega sistema na sestavine hrane (pri zdravem organizmu imunski sistem varuje telo pred tujki, v tem primeru pa meni, da je tujek neka zanj neškodljiva snov). Netoleranca organizma na hrano pa je normalen odziv organizma na zanj neprimerno sestavino hrane. Lahko pa nastane zaradi pomanjkanja določenih encimov npr. laktaze.

Preobčutljivost lahko povzroči katerakoli sestavina hrane, a večino preobčutljivosti povzročijo beljakovine. Nekateri avtorji menijo, da je kar pri 80% preobčutljivih psov in mačk vzrok govedina in/ali kravje mleko. Na ostale sestavine hrane je preobčutljivih veliko manj živali. Kar 20% preobčutljivih psov in 30% preobčutljivih mačk ne tolerira nobene komercialne hrane (konzerve, briketi), vključno s hipoalergenimi dietami. Te živali hranimo z doma pripravljeno hrano.

Znaki

Prebavni znaki se pojavljajo pri približno 15% psov in mačk, ki so preobčutljivi na hrano. Večina (97%) psov ima poleg prebavnih znakov tudi srbeče kožno obolenje. Pri vseh preobčutljivih mačkah se bolezen kaže s srbežem glave, uhljev in vratu.

Med kožnimi znaki so najpogostejši srbež, vnetje zunanjega sluhovoda, različna kožna vnetja, pojav lusk in krast. Znaki povezani s prebavili so bruhanje, driska, izguba teže. Živali lahko izgubijo apetit in zanimanje za okolico. Če ima žival vneto kožo, se pogosto praska, grize ali drgne ob različne predmete. Vnetje zunanjega sluhovoda ima lahko žival, ki ima neprijeten vonj ušes. Navadno se praska, si drgne uhlje in glavo, ima povečano količino ušesnega masla, pordel ali otečen sluhovod. Lahko otresa z glavo ali jo nagiba na stran.

Ugotavljanje bolezni

Za ugotavljanje preobčutlivosti na hrano uporabljamo t.i. eliminacijsko in provokacijsko dieto. Lastnik najprej veterinarju razloži celotno sestavo dosedanjega jedilnika psa oziroma mačke. Pomembne so tako glavne sestavine obroka (vrsta mesa, riž, testenine), priboljški (čokolada, piškoti) kot občasni dodatki (jajca, mleko).

Na osnovi dosedanjega jedilnika bo veterinar sestavil eliminacijsko dieto. Ta bo vsebovala le vrsto mesa in priloge, ki jih žival še nikoli ni jedla. Če je žival navajena komercialne prehrane, bo primeren kakšen od registriranih pripravkov. Pred pričetkom diete je dobro živali dajati nekaj časa odvajala, saj bo tako odziv na spremembo prehrane hitrejši. Pomembno je, da žival hranimo s predpisano dieto vsaj deset tednov. Med dieto naj bi žival pila destilirano vodo ali vsaj neklorirano (ustekleničeno) vodo, ne sme pa dobivati nobenih priboljškov.

Po končani eliminacijski dieti spet hranimo živali s hrano, ki jo je dobivala prej in jim dajemo vodo iz pipe. Pri živalih, ki so preobčutljive na hrano navadno izbruhne srbež po 12-72 urah, lahko pa šele po dveh tednih. Ta del terapije je zelo pomemben, saj po ponovnem izbruhu bolezni, verjame tudi lastnik živali, da je ta preobčutljiva na hrano (da ne plačuje veterinarja kar tako in potem bolje sodeluje z njim).

Sledi provokacijska dieta: v eliminacijsko dieto začnemo dodajati posamezne sestavine hrane, ki jo je dobivala prej. V obrok uvedemo eno sestavino, jo dodajamo vsak dan. To počnemo en ali dva tedna in opazujemo morebitni pojav znakov bolezni. Ko se znaki pojavijo, vemo, na kaj je žival preobčutljiva.

Cilj terapije

je vrniti pacienta na ekonomično in polnovredno hrano, ki ne bo vsebovala sestavine, na katero je žival preobčutljiva.

Literatura:
1. asist.dr. T. Kotnik: Alimentarne bolezni pri psih in mačkah, Izbrana poglavja iz bolezni prebavil pri psu in mački. Ljubljana: Veterinarska fakulteta, 2001
2. http://www.hills.si/index.php?option=com_content&task=view&id=172
3. slika: http://hpcsc.appstate.edu/images/pagemaster/cat__mouse.jpg

Moja rožica

Tako, pa je zacvetela moja rožica, pravim ji prvorojenka (na sliki). Imam pet orhidej, tri sem dobila, dve pa mi je podarila kar moja najstarejša rožica.

Stvar je taka: v stanovanju imam neprimerne pogoje za rast orhidej, saj ni dovolj svetlobe, okenske police pa tudi manjkajo. Tako so na mestu, kjer se nahaja najstarejša orhideja, ravno pravšnji pogoji za plojenje, ne pa tudi za cvetenje. Roža se torej lepo razmnožuje, novih rožic pa nimam kam dati (zdaj že tretja čaka, da jo posadim).

Če se zdi komur čudno, kako je možno, da je potem ta vendarle zacvetela, naj povem še to, da sem jo postavila na radiator ob oknu.

Bučko bolnik

Bučko je bil dva dni zelo miren, neprestano je spal in le malo jedel. Predvidevala sem, da je zbolel in se ga odločila malo pregledati. Najprej sem mu preverila dihanje. Enakomerno in z normalno frekvenco, brez posebnosti.

Sledilo je poslušanje srca. Tu pa se je zapletlo, saj je malo preveč sodeloval. Kot je videti na sliki, se je udobno namestil in začel močno presti. Tako sem slišala le prrrrrr.

Da ne omenjam merjenja temperature. Neprestano se je izmikal termometru in ga grizel. Prišla sem do sklepa, da ni na smrtni postelji in mu dala mir. Danes pa je spet živahen in požrešen. Še dobro, sicer bi ga morala vzeti v roke resneje :)