Alergije na hrano pri psih in mačkah

Preobčutljivost na hrano je nesezonsko srbeče kožno obolenje povezano z zaužitjem določene snovi, ki se nahaja v hrani. Lahko gre za alergijsko reakcijo ali za netoleranco na določene sestavine hrane.

Alergijska reakcija na hrano je prekomeren odziv imunskega sistema na sestavine hrane (pri zdravem organizmu imunski sistem varuje telo pred tujki, v tem primeru pa meni, da je tujek neka zanj neškodljiva snov). Netoleranca organizma na hrano pa je normalen odziv organizma na zanj neprimerno sestavino hrane. Lahko pa nastane zaradi pomanjkanja določenih encimov npr. laktaze.

Preobčutljivost lahko povzroči katerakoli sestavina hrane, a večino preobčutljivosti povzročijo beljakovine. Nekateri avtorji menijo, da je kar pri 80% preobčutljivih psov in mačk vzrok govedina in/ali kravje mleko. Na ostale sestavine hrane je preobčutljivih veliko manj živali. Kar 20% preobčutljivih psov in 30% preobčutljivih mačk ne tolerira nobene komercialne hrane (konzerve, briketi), vključno s hipoalergenimi dietami. Te živali hranimo z doma pripravljeno hrano.

Znaki

Prebavni znaki se pojavljajo pri približno 15% psov in mačk, ki so preobčutljivi na hrano. Večina (97%) psov ima poleg prebavnih znakov tudi srbeče kožno obolenje. Pri vseh preobčutljivih mačkah se bolezen kaže s srbežem glave, uhljev in vratu.

Med kožnimi znaki so najpogostejši srbež, vnetje zunanjega sluhovoda, različna kožna vnetja, pojav lusk in krast. Znaki povezani s prebavili so bruhanje, driska, izguba teže. Živali lahko izgubijo apetit in zanimanje za okolico. Če ima žival vneto kožo, se pogosto praska, grize ali drgne ob različne predmete. Vnetje zunanjega sluhovoda ima lahko žival, ki ima neprijeten vonj ušes. Navadno se praska, si drgne uhlje in glavo, ima povečano količino ušesnega masla, pordel ali otečen sluhovod. Lahko otresa z glavo ali jo nagiba na stran.

Ugotavljanje bolezni

Za ugotavljanje preobčutlivosti na hrano uporabljamo t.i. eliminacijsko in provokacijsko dieto. Lastnik najprej veterinarju razloži celotno sestavo dosedanjega jedilnika psa oziroma mačke. Pomembne so tako glavne sestavine obroka (vrsta mesa, riž, testenine), priboljški (čokolada, piškoti) kot občasni dodatki (jajca, mleko).

Na osnovi dosedanjega jedilnika bo veterinar sestavil eliminacijsko dieto. Ta bo vsebovala le vrsto mesa in priloge, ki jih žival še nikoli ni jedla. Če je žival navajena komercialne prehrane, bo primeren kakšen od registriranih pripravkov. Pred pričetkom diete je dobro živali dajati nekaj časa odvajala, saj bo tako odziv na spremembo prehrane hitrejši. Pomembno je, da žival hranimo s predpisano dieto vsaj deset tednov. Med dieto naj bi žival pila destilirano vodo ali vsaj neklorirano (ustekleničeno) vodo, ne sme pa dobivati nobenih priboljškov.

Po končani eliminacijski dieti spet hranimo živali s hrano, ki jo je dobivala prej in jim dajemo vodo iz pipe. Pri živalih, ki so preobčutljive na hrano navadno izbruhne srbež po 12-72 urah, lahko pa šele po dveh tednih. Ta del terapije je zelo pomemben, saj po ponovnem izbruhu bolezni, verjame tudi lastnik živali, da je ta preobčutljiva na hrano (da ne plačuje veterinarja kar tako in potem bolje sodeluje z njim).

Sledi provokacijska dieta: v eliminacijsko dieto začnemo dodajati posamezne sestavine hrane, ki jo je dobivala prej. V obrok uvedemo eno sestavino, jo dodajamo vsak dan. To počnemo en ali dva tedna in opazujemo morebitni pojav znakov bolezni. Ko se znaki pojavijo, vemo, na kaj je žival preobčutljiva.

Cilj terapije

je vrniti pacienta na ekonomično in polnovredno hrano, ki ne bo vsebovala sestavine, na katero je žival preobčutljiva.

Literatura:
1. asist.dr. T. Kotnik: Alimentarne bolezni pri psih in mačkah, Izbrana poglavja iz bolezni prebavil pri psu in mački. Ljubljana: Veterinarska fakulteta, 2001
2. http://www.hills.si/index.php?option=com_content&task=view&id=172
3. slika: http://hpcsc.appstate.edu/images/pagemaster/cat__mouse.jpg