Bučko je bil dva dni zelo miren, neprestano je spal in le malo jedel. Predvidevala sem, da je zbolel in se ga odločila malo pregledati. Najprej sem mu preverila dihanje. Enakomerno in z normalno frekvenco, brez posebnosti.
Sledilo je poslušanje srca. Tu pa se je zapletlo, saj je malo preveč sodeloval. Kot je videti na sliki, se je udobno namestil in začel močno presti. Tako sem slišala le prrrrrr.
Da ne omenjam merjenja temperature. Neprestano se je izmikal termometru in ga grizel. Prišla sem do sklepa, da ni na smrtni postelji in mu dala mir. Danes pa je spet živahen in požrešen. Še dobro, sicer bi ga morala vzeti v roke resneje :)
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Ni komentarjev:
Objavite komentar